Ali sem res v sorodu s Kopernikom in Mario Antonietto?

V prejšnjem prispevku sem predstavil rezultate avtosomnega testa. V tem prispevku pa bom predstavil rezultate mitohondrijske DNK-analize in y-kromosomske DNK-analize.

Nekateri ponudniki DNK-analiz omogočajo tudi, da poleg rezultata avtosomnega testa prejmete tudi podatke o tem, iz kje izvira vaša očetova linija, govorimo o očetovem haplotipu (angl. Paternal Hyplotype ) in iz kje vaša materina linija, govorimo o maternem haplotipu (angl. Maternal Hyplotype). Sam sem izbral ponudnika FamilyTree DNA (samo zame) in 23andMe za zame ter ožjo družino.

Materni haplotip

Kot že ime pove, bom naprej predstavil haplotip, ki ga podedujemo po materi. Če ga želimo ugotoviti, moramo opraviti analizo mitohodrijske DNK (v nadaljevanju analiza mtDNA). MtDNA se nahaja v mitohodrijih, ki so sicer v splošnem odgovorni za pretvorbo energije iz hranilnih snovi v obliko, uporabno za celice (vir: Wikipedia). Globlje ne bom te(r)oriziral, saj priznam, da se ne počutim kompetentnega na področju biologije. MtDNA se navadno deduje po materini strani ne glede na spol. Ženske pa ga prenašajo naprej na svoje potomce. S testom lahko izvemo torej izvor maternega haplotipa – do zadnje večje mutacije mtDNA. Odvisno od natančnosti opravljenega testa (upoštevanih markerjev) lahko prejmemo natančno predeljen haplotip oz. prejmemo le podatek o družini haplotipov (beri: haploskupino), ki ji pripadate. Gledano iz mojega zornega kota, če posplošim z mtDNA-analizo lahko prejmemo haplotip, »iz kje« izvira moja mati, njena mati, od staremame mati, od prababice mati itd. Torej lahko rečemo, da bom z mtDNA analizo izvedel, iz kje prihaja moja neposredna Eva. Zelo biblično, kajne? 🙂 Hkrati pa lahko z mtDNA (zaradi načina dedovanja in visoke stopnje mutacij), uporabimo za ugotavljanje sorodstvenih vezi po materini liniji za več generacij nazaj (vir: Wikipedia). Recimo, če je avtosomni test pokazal, da ste z nekom daljni sorodnik (z vsaj 1 % – 0,5 % verjetnostjo) in si delite isti haplotip, potem lahko »sklepate«, da gre za sorodstvo po neposredni materini liniji – pogledati morate samo prednice in potomke po materini strani. Seveda pa ni vse tako samoumevno – saj veste, Slovenija je majhen prostor in po nekaj generacijah se lahko predniki začnejo združevati. Zasavčane sem večkrat slišal govoriti, da smo tako in tako vsi v sorodu, ker so se nekoč poročali po hribih ali pa s hriba na hrib. Torej ena velika žlahta. 🙂

Očetov haplotip

Podobno kot potomci dedujejo mtDNA od svoje matere, tako tudi moški potomci deduje (relativno malo spremenjen) y-kromosom od svojega očeta. Govorimo torej o y-kromosomski DNK (v nadaljevanju yDNA). Zelo podobno, kot velja za analizo mtDNA. Ta test lahko opravijo le moški potomci, a vendar lahko ženske vseeno prejmejo  ta podatek, in sicer tako, da testirajo svoje očete, brate, strice (po očetovi strani), lahko tudi bratrance (sinove strica po očetovi strani). Tudi tu ne bom sicer šel v poglobljeno teorijo. Če posplošeno napišem, lahko izvem torej izvor mojega neposrednega Ocepkovega »Adama«. Lahko bi rekli, da prejmemo izvor našega priimka – seveda ob predpostavki, da se je priimek direktno prenašal z očeta na otroka. Seveda to v teoriji vzdrži, skozi zgodovino pa je to bilo (tudi zaradi žalostnih zgodb) težje izvedljivo.

Moji haplotipi

Seveda sem moral opraviti mtDNA in yDNA analizo. K raziskavi sem povabil tudi brata (preventivno ;-)), mater, očeta in starega očeta po materini strani. Bratova in materina analiza je bila sicer redundantna, saj sem po materi dedoval mtDNA, z bratom pa imava enaka mtDNA in yDNA – predpostavljam ;-). Šalim se, seveda imava oba podatka enaka. Očetova analiza je sicer vrnila enak očetov haplotip, kot je bil moj (saj imava enak yDNA), sem pa hkrati lahko dobil še podatke o njegovem maternem haplotipu, ki ga sicer nisem podedoval, a vendar gre tudi za moje prednike. Analiza starega očeta pa je vrnila povsem nove podatke, saj njegova mtDNA in yDNA nima nihče v naši ožji družini – mati ne more podedovati yDNA, mtDNA pa je podedovala po njeni materi. Tako sem prejel bistveno več podatkov, kot bi jih prejel, če bi opravil analizo povsem sam. Seveda je to finančni zalogaj, a vendar, če vzamete pakete v času akcij in potem dobite še skupinski popust, se cenovno splača. Na vse zadnje je to tudi naložba za vse potomce našega širšega sorodstva.

Haplotip V7a (mtDNA)

Haplotip V7a (ki sem ga prejel po materini liniji) sodi v haploskupino V. Zanimivost haplotipa V7a je, da je najpogostejši med ljudstvom Sami (oz. Laponci), ki so ugrofinski narod in živijo na severnem delu Norveške, Švedske in Finske (vira Wikipedia in Eupedia). Haplotip pa ni samo razširjen na področju Skandinavije, ampak tudi med slovanskimi narodi (vir: Eupedia). Med znanimi pripadniki haploskupine V sta Benjamin Franklin in pevec Bono. Sicer pripadnost haploskupini ne pomeni neposredno sorodstvo, lahko pa nakazuje evolucijo posameznega haplotipa, kar bi posledično lahko pomenilo, da gre za nekoč skupne prednike.

Haplotip R-P297 (yDNA)

Očetov haplotip je R-P297, kar sodi v haploskupino R, ki je najbolj razširjena na področju Evrazije. Glede na to, da že poznate teste mojega avtosomnega testa, potem ni nič čudnega, da imam tudi s te strani potrditev o mojih evrazijskih koreninah. Haplotip R-P297 pa se je razvil tudi iz haplotipa R-M343, katerega so odkrili pri znanstveniku Nikolaju Koperniku, kar bi teoretično pomenilo, da imava skupnega »Adama«. Mogoče pa bi se moral Nikolaj  pisati Ocepek, glede na to, da lahko z analizo yDNA nekako izvemo geografski izvor priimka. Na vse zadnje, če Nikolajevo latinsko različico priimka (Copernicus) nekoliko preoblikujete bi lahko rekli, da nekaj črk le najdete tudi v mojem priimku. 🙂 Seveda, brez skrbi, to je samo hipotetično, težko bi pokazali dejansko sorodstvo za toliko let nazaj. Na vse zadnje se je Kopernik rodil 1473, kar je dolgo nazaj. Ampak, drži pa, da je slovanskih korenin – rojen na področju Prusije (takrat Kraljevine Poljske).

Haplotip HV0 (mtDNA)

S tem, ko sem testiral očeta z analizo mtDNA, sem prejel tudi njegovo materino linijo, ki jo sicer nisem neposredno podedoval. Haplotip HV0 sodi v haploskupino HV. Pravijo, da se je razvila 14.000 let nazaj. Trenutno gledano pa je ta skupina pogosto najdena v Severozahodni Evropi, severni Italiji in tudi pri španskih Baskih. Deloma se pojavi tudi na področju Severne in srednje Evrope. 23andMe pravi tudi, da se HV pogosto najde tudi na srednjem vzhodu – na področju Irana in Perzije. Zanimivo.

Haplotip H (mtDNA)

Haplotip H, ki ga je podedoval stari oče po njegovi materini strani, je najbolj razširjen ravno med evropsko populacijo. Zato ni presenečenje, da se pojavi tudi pri kraljevih družinah. Raziskovalci pravijo, da je haploskupini H pripadala tudi kraljica Francije in Navare Marija Antonietta. Prav tako pa tudi princ Filip (vojvoda Edinburški in soprog zdajšnje britanske kraljice Elizabete II). Zanimivo pa je tudi, da so znanstveniki odkrili, da je materni haplotip Nikolaja Kopernika pripadal haploskupini H. Torej, če nisva povezana po očetovi liniji, sva lahko po materini liniji starega očeta. 🙂

Haplotip R-CTS1211 (yDNA)

Še očetov haplotip po liniji mojega starega očeta. Zanimivo je, da 23andMe pravi, da je povezan z okostjem, ki so ga našli v Sibirii, in sicer gre za okostje “Mal’Ta Boy”, ki naj bi živel 24000 na omenjenem področju. Še bolj zanimivo pa je, da se njegovi predniki pojavljajo med sodobnimi Evropejci in prav tako tudi med ameriškimi domorodci. Le kaj bi odkrili, če bi imeli popisane sorodnike za več tisoč let nazaj. 🙂

Povzetek

Vsi omenjeni haplotipi, ki se pojavijo v naši ožji in širši družini, so se pojavili deset tisoč in več let nazaj. V tem času se je marsikaj spremenilo. Je pa vsekakor zanimivo izvedeti tudi ta podatek. Če ne drugega, si lahko na tak način poiščete tudi sorodnike. Omenjena informacija lahko obogati podatke avtosomnega testa. S slednjim sem namreč našel in navezal stik tudi oddaljenimi sorodniki, za katere nisem vedel. A o tem kdaj drugič.