Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu, pravi Mahatma Gandhi. Po trinajstih šolskih letih sem prišel do več znanj in spoznanj ter se osredinil na pomen učiteljske vloge kot kažipota, v katero smer naj bi šla družba.
Dr. Manca Košir, velika borka za šolo po meri otroka in družbeni svetilnik srčne kulture, je ena tistih osebnosti, ki me je spremljala skozi celo življenje. Naprej sem jo spremljal preko medijev, nato pa naju je zbližalo (na žalost le virtualno), ko sem postal Učitelj leta 2022. Tako sva si občasno namenila kakšne besede, misli. Neskočno sem hvaležen za njeno podporo in vzpodbudo.
Od dneva, ko se je preobrazila o najlepšega metulja in zapustila to-zemeljsko podobo, skoraj vsak dan vidim kakšnega metulja. Morda sem le dodatno pozoren, a metulje vidim v vseh podobah. Tudi nočne metulje, molje, ki se jih drži negativna konotacija. Prelistajte, preglejte splet in videli boste, kako čudoviti so lahko molji. Zato je prav, da dobijo tudi pozitivno vlogo.
Ko sem pred dvema letoma ponovno postal razrednik, sem se zavestno odločil, da bom poskusil udejanjiti mojo izobraževalno in vgojno poslanstvo. Tako je, učitelji (lahko) tudi vzgajamo. Rodile so se vrednote MOLJ – Miselnost, Odgovornost, Ljubeznivost, Junaštvo. Vrednote, ki jih želim dijakom pokazati in hkrati privzgojino z roko v roki s starši, sodelavci, družbo.
Miselnost. V času, ko tehnologija dela, razmišlja in ustvarja namesto nas, je prav privzgojiti vrednoto krepitve človeške modrosti, katere predpogoj je miselnost. Pomembno je, da vsak zase čuti potrebo, da neguje našo miselnost, se napaja iz vodnjaka pravega znanja in ne podleže človeški lenobi. Če se bomo vsepreveč zanašali na tehnologijo, potem bomo postali ujetniki Platonove jame, kjer bomo gledali le v naprej zapovedane podobe in bomo pozabili na to, da smo lahko kreativci in inovatorji družbe. Še več, če bomo postali apatični, bomo izgubili intuicijo, ki se pogosto napaja v miselnosti in modrosti, ki jo z leti zgradimo.
Odgovornost. Vrednota, ki je vseprevečkrat zlorabljena, a hkrati nujna. Začenši s krepitvijo odgovornosti za lasten napredek, za lastno gradnjo znanja in za lastno učenje. Ja. Slovenska šola je postala samopostrežna trgovina, kjer takoj zadostimo 5-minutnim potrebam otroka, staršev, šole, družbe. Da, postali smo instant družba in vse se vrti okoli ocen. Še več. Vse se vrti okoli tega, da imamo MIR. Včasih rečem, da delamo za kljukice. A če ne bomo otroku privzgojili odgovornosti, ne bo niti odgovoren do gradnje lastne miselnosti, še manj do tega, da bo do sebe in družbe odgovoren.
Ljubeznivost. Sestra ljubezni, ki bi jo lahko tudi izbral za vrednoto, a naprej je treba biti ljubezniv, pristno (četudi kdaj naivno) dobrodušen. Človek mora imeti rad sebe, da bo lahko imel rad tudi druge. Pri dijakih opažam, da imajo nizko samopodobo. Kot bi jim nekdo v zgodnjem otroštvu dal plašnice, da vidijo le v točno eno samo smer in posledično ne vidijo, kakšen zaklad so. Koliko dobrega premorejo.
Junaštvo. Želim, da so moji dijaki junaki današnjega časa. Se borijo za njihove vrednote. Se postavijo za zapostavljenimi in jim pomagajo opolnomočiti. Živimo v svetu, kjer otroke in mladino vzgajajo virtualne podobe in osebnosti, a v resnici se junak skriva v nas samih. Mi smo lahko pravi junaki. Vsak dan bijemo svoje bitke. Se borimo – vsakodnevno – ko opazimo krivice. In ko vidimo junaka v nas samih, potem bo ta junak opolnomočen, da pomaga drugim, da sprejmejo pomoč in gredo po (lastno) moč.
Sem v učiteljskem obdobju, ko mi je resnično mar za moje dijake. In zaradi udejanja vrednot miselnosti in odgovornosti, sem se ljubeznivo a hkrati junaško odpovedal uporabi umetne inteligence pri tvorjenju tega besedila (razen slike ;-). Svetniški kandidat Anton Martin Slomšek namreč pravi: Če želiš druge vneti, moraš sam goreti.