Kje je Slovenček?

Slovenčka verjetno večina ne pozna – predvsem  moji dijaki ne. Tisti, ki pa me poznate še iz časov, ko nisem poučeval računalništva, pa veste, da sem dobro leto imel svoj alter-ego v vlogi ilustriranega junaka – Slovenčka.

Že od nekdaj sem rad grafično oblikoval, ustvarjal in z barvami oblikoval trajne podobe. Moj otroški idol je bil risani junak Medved Bojan. Občudoval sem, kako je lepo risal. S čopičem se je samo dotaknil bele podlage in vse se je že pobarvalo. Da ne govorim, kako je znal mešati barve in narediti, da so se prelivale. Dodal je rdečo barvo na belo podlago, dodal modro in rumeno ter dobil lepo rjavo barvo. Risanke sem zelo natančno gledal in posnemal za Bojanom. Testiral sem na stotine čopičev – a ni in ni hotelo, da bi bilo samo z dotikom na bel papir vse pobarvano. Ne vem, kako njemu to uspeva. 😉 Ok, to ne bo šlo. Pa sem posnemal, kako meša barve. A pri meni so vse slike končale enako – z mešanjem in barvanjem je bilo na koncu vse črno – črn je bil list, moje roke in še miza povrhu. Sem znal poskrbeti za dobro voljo matere, kajne? 🙂

Potem je prišel računalnik in večji del ustvarjanja se je preselil iz analogne v digitalno tehniko. Verjetno ni skrivnost, da sem tudi (grafično gledano) oboževalec anime in manga stila. Poleti 2007 sem imel čas in neizmerno željo po ilustriranju. Utrnila se je ideja, da bi risal stripe in ilustracije s slovensko tematiko – pomešano z japonskim anime/manga stilom. Kar nekaj časa sem pilil osnovno podobo glavnega lika. Rodil se je Slovenček.

Zavedam se, da sem amater, kar se tiče ilustracije, a vedno sem zelo rad risal. Začelo se je s prerisovanjem Disneyjevih in Musterjevih likov in nato je sledilo ustvarjanje lastnih idej. Zasnoval sem svoj prvi resnejši strip.

Sledil je skoraj štiriletni spanec – Slovenček je globoko zaspal, a ideje so nastajale. Zadal sem si cilj, da rišem stripe z največ štirimi okvirji. Zato sem začel načrtno premišljevati, oblikovati, risati in urejati novo gradivo.  Želel sem narediti stripe, ki bi bili še bolj slovenski. Še bolj ljudski. Zato sem sklenil, da bo zadnji okvir namenjen izreku pregovora oz. ljudske modrosti. Imamo namreč ogromno slovenskih pregovorov, a večina je šla že v pozabo. Zakaj ji ne bi obudili? Dijakom večkrat rečem, da ne smejo delati računa brez krčmarja. A nastane problem. Kdo za vraga je krčmar? 🙂

Stripi so nastajali in Slovenček je dobil partnerko – Slovenčico. Pojavil se je izziv – kako doseči publiko?  Zato sem se odločil, da bom vodil, opremljal in oblikoval FB-stran Slovenček. Prva objava je bila 4. 3. 2011. Stran je bila odlično sprejeta in je dosegla okoli 1400 uporabnikov. Vsak dan sem objavljal pregovore, slovenske narodne in narodnozabavne skladbe ter slovenske zimzelene popevke.

Najbolje pa so bili sprejeti ravno stripi. Spodaj si lahko pogledate/preberete meni osebno najboljše. Kakšni pa se vam zdijo?

Čeprav gre za relativno majhno število uporabnikov (nekatere FB-strani imajo več tisoč uporabnikov), sem imel zvesto publiko, ki so komentirali, všečkali in redno spremljali objave. Počutil sem se posebnega, ker sem naredil nekaj za krepitev slovenske pripadnosti. Začeti moraš od začetka in z malimi koraki, da potem dosežeš večje cilje. Zato je vsak uporabnik vreden in pomemben. V tem času je nastala tudi preprosta animacija ob slovenskem prazniku. Res je, želel sem tudi poskusiti, kako se naredi animacija. Z izdelkom sem še vedno zadovoljen, čeprav ne gre za presežek. Posnetek mi veliko pomeni, ker sem moral vse sam izrisati, napisati scenarij, narisati like ter scenografijo. Za vsakega lika je bilo potrebno določiti instrument, ki ga bo igral. Sprva je bila ideja o kvintetu, a to bi kompleksnost problema še povečala. Zato sem oblikoval preprost trio trobentača, klarinetista in flavtistke. Za vsak lik sem nato posnel oz. računalniško sprogramiral melodijo in vse skupaj harmoniziral v celoto. Nato pa se je začela žurka. Vsak lik je bilo potrebno animirati po melodiji, da deluje čimbolj avtentično. Gre za večtedenski projekt – hardcore animacija osnovnih likov, celotne scene pa so bile narejene v programu Adobe After Effects. Spodaj si lahko ogledate izdelek.

Imel sem tudi vizijo, da bi obiskoval slovenske kraje in delal za njih reklamo. Tako sem izdelal papirnato različico Slovenčka. Naučil sem se uporabe preprostega orodja za oblikovanje 3D-objektov. Nato pa se je začela uporaba matematičnega znanja, saj je bilo potrebno izdelati plašče vseh elementov (kot v OŠ, ko smo narisali, izstrigli in zlepili plašč kocke). Spodaj vidite Slovenčkov obisk Bleda.

Ko sonce sveti najsvetleje in najmočneje, padajo najtemnejše sence. Padlo je kar nekaj polen – od ljudi, od katerih bi pričakoval profesionalnost – na zasebnem in na kariernem področju. Po tehtnem premisleku sem se odločil, da preneham z objavljanjem in risanjem. Kljub temu, da je bila že oblikovana povsem nova različica Slovenčka, sem s težkim srcem zaključil to poglavje – za ljubi božji mir. Spodaj lahko vidite, kakšen bi bil Slovenček v sodobnejši obliki. Objavljam premierno – četudi (verjetno) zadnjič.

Maja 2012 sem bil na poletni šoli doktorskih študentov v Estorilu. Odločil sem se, da bo takrat tudi zadnja objava, slovo in zaključek poglavja. Želel pa sem lepo slovo in nekaj, kar me bo spominjalo na mojo kreativnost. Slovenčka sem natisnil na veliko samolepilno folijo, ki sem jo nato nalepil na potovalni kovček. V Estorilu je bil prava atrakcija – predvsem med drugimi tujimi študenti, saj je šlo za neke vrste reklamo – reklamo mojega likovnega dela, reklamo slovenske narodne noše in tudi reklamo Slovenije.

In kje je Slovenček sedaj? Na Portugalskem. Skupaj s Slovenčico uživa in ji s slovensko modrostjo hudomušno kljubuje. Še posebno, ko ima Slovenčica žute minute. Takrat ji s kančkom ta žleht’ začimbe začini življenje. A ona mu ne ostane dolžna. 🙂

Želja po ustvarjanju je še vedno prisotna. Morda pa se bom še kdaj lotil ilustracije – verjetno pa ne več z likom Slovenčka. Življenje pač ni pravljica, kajne? 🙂