Od kod prihajam?

Uroš, od kod prihajaš? Kje imaš prijavljeno stalno prebivališče? Zadnji teden eno pomembnejših vprašanj ljudi okrog mene. Za marsikoga celo pomembnejše od tega, kako sem. Vso to meni nerazumno izpraševanje me je spodbudilo, da se o tem tudi razpišem.

Torej začnimo na začetku. Rojen sem v Trbovljah, še v prejšnji državi. Mami pravi, da sem bil točen – rojen točno ob 16.00 – sicer mi je takrat na septembrsko sredo veliko ljudi nesebično pomagalo na svet, ampak to je morda zgodba za kdaj drugič.

Prvi dve leti življenja sem živel v Hrastniku. Kljub temu dejstvu moram priznati, da, ko pridem v Hrastnik, se počutim zelo tuje, kakor da ne bi v resnici sodil v kraj mojih prvih let življenja. Kot zanimivost lahko povem, da me (star sem bil komaj mesec dni) takratni hrastniški župnik ni in ni hotel krstiti, ker sta starša hodila k maši v zagorsko cerkev. Kako že pravi citat iz psalma stare zaveze? Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen.

Zato sem bil kot enomesečno dete krščen v zagorski župnijski cerkvi Sv. Petra in Pavla – kot bi takratni župnik slutil, da bom v isti cerkvi, v kateri sem bil krščen, nekaj let kasneje več kot 10 let ministriral, 13 let igral orgle in po vrhu vsega še pomagal pri obnovi cerkve. Še ena zanimivost, ki jo rad povem dijakom. Pogosto se pošalim, da najlepše na zagorski cerkvi je sad mojega dela. Namreč pomagal sem zlatiti vseh šestnajst kazalcev na zvonikih, obe krogli pod obema križema in tudi oba križa. Če pogledamo oba zvonika, vidimo, da je zlata barva še vedno obstojna, pa je minilo že več kot desetletje. Če citiram citat iz Geneze, lahko torej rečem: in videl je vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro. 😉

Tretje leto življenja sem že praznoval v Zagorju ob Savi, ki je predstavljal moj novi dom. Moram pa priznati, da sem imel tudi v Zagorju občutek »tujca«. Čeprav sem vedel, da moja mami prihaja iz Zagorja (oče je mladost preživel v Hrastniku), nekako nisem čutil sprejetosti, četudi sem se zelo trudil. V tretjem razredu sem namreč celo napisal, da bom župan Zagorja ob Savi – tako resne načrte sem imel! Šele kasneje, ko sem se že preselil v Trbovlje in začel z raziskovanjem prednikov, sem ugotovil, da imam več kot polovico prednikov s področja občine Zagorje ob Savi. Tako da sploh ne bi smel imeti sindroma vsiljivca. Sedaj znam povedati, s katerimi zagorskimi Ocepki sem v sorodu – v osnovni šoli pa nisem imel odgovora na to vprašanje.

No, sedaj pa sem že 6 let s stalnim prebivališčem občan Trbovelj. Pa imam včasih občutek, da moram Trboveljčanom pojasnjevati in se zagovarjati, zakaj sem v Trbovljah in, ali imam le začasno prebivališče. Brez lažne skromnosti lahko rečem, da sem s svojim učiteljevanjem obogatil Trbovlje z marsikatero uspešno zgodbo.

Z današnjim dnem se bodo v lokalnih skupnostih začele najrazličnejše procesije in promocije. Moje vodilo vsem pa naj bo želja k pisanju resnične in iskrene ode svobodi in skupnemu dobremu. Če potrebujete pomoč, prisluhnite receptu, ki sta ga zapisala Benny in Björn, člana skupine ABBA.

Torej, od kod prihajam? Ravno zaradi vsega naštetega je moj prvi odgovor, da prihajam iz Zasavja. Nato pa takoj pojasnim, da sem bil rojen in da živim v Trbovljah.

Mislim, torej sem. Made in Trbovlje!