Priimek Jelševar

Na vrsti je priimek moje stare mame po materini strani – Jelševar. Priimek enega izmed mojih pradedkov, ki sem jih imel možnost poznati in z njim preživeti lepe trenutke od otroštva pa vse tja do odraščanja.

Priimek Jelševar si deli 59 oseb in je na 6756. mestu pogostosti v Sloveniji glede na Statistični urad RS. Največ jih živi v Zasavju. Njemu podoben priimek Jevšovar (priimek si deli 40 oseb) pa je pretežno značilen za Savinjsko in Podravsko.

Priimek Jelševar po statističnih regijah (vir: https://www.stat.si/)

Tudi tokrat bom pričel s pomenom priimka. Koštial [1] pravi, da priimek sodi med rodbinske priimke, ki izhajajo iz rastlinskih imen. Tako naj bi bil priimek povezan z jelšo. Snoj [2] pravi “Priimek Jevševar in njegova pisna različica Jelševar izvirata iz imena prebivalca, naseljenca v jelševju ali ob njem, torej v jelševem gozdu ali ob njem.” Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar [3] pa je besedo jelševar (der Erlenblattkäfer) povezal s hroščem jelševarjem. Morda še zanimivost – blizu Čemšeniške planine je zaselek Jelševica. Morda pa so prvi Jelševarji živeli prav tam.

Moja direktna linija vse do Jurija Jelševarja. Zasluge za popis gredo ge. Nadi Brezovar, ki me je prehitela v popisu Jelševarjev :-).

Zgornja slika prikazuje mojo direktno linijo v povezavi s priimkom Jelševar, vse do mojega 5xpradedka Jurija Jelševarja iz Čemšenika. Simon Jelševar, Jurijev vnuk, se je priženil na Zabreznik na kmetijo koseza Matije Hribarja. Skico domačije, v kateri se je rodil tudi moj pradedek Jožef Jelševar, vidite spodaj.

Levo: skica domačije na Zabrezniku, v kateri se je rodil moj pradedek Jožef Jelševar. Desno: moj prapradedek Alojz Jelševar. Vir obeh slik: Minka in Alojz Jelševar, preoblikovanje: Uroš Ocepek.

Priznam, da mi je zelo nenavadno pisati pradedek, saj sem ga klical nekoliko drugače. Verjamem, da bo marsikomu zelo nenavadno, ampak vsi v družini in še širše smo se navadili vzdevka, ki si ga je sam izmislil – imel sem čast, da ga prvi tako pokličem, saj sem bil njegov prvi pravnuk. Klical sem ga atadraj. Kot včeraj se spomnim, kako je vsem razlagal, zakaj ga tako kličem – zato, ker je moj tretji ata. Prvi ata je moj oče, drugi ata je moj stari oče (Jožef Štrajhar) in on (atadraj) je bil moj tretji ata po vrsti – Ata Drei. Če bi bil atadraj še med nami, bi naslednje leto praznoval 100 let.

Atadraj Jožef Jelševar (pradedek, na sliki star 22 let). Vir slike: Jožef Štrajhar.

Pradedkova starša sta želela, da bi atadraj postal duhovnik, a sam ni imel te želje. Zato se je odločil, da se bo izučil za krojača. Bil je eden izmed krojačev v takratni zagorski Lisci. Med drugo svetovno vojno je bil najprej mobiliziran v nemško vojsko, a je kaj hitro dezertiral in šel k partizanom. Med pregledovanjem literature sem zasledil, da je bil kot 22 letnik v Kozjanskem odredu, in sicer v drugi četi drugega bataljona [4]. Sicer pa si ga bom zapomnil po tem, kako sva večkrat nabirala smrekove vršičke, da je babi (prababica) naredila sirup. Pa tudi, ko je večkrat rekel, da bova šla na Partizanski vrh (sedaj Planina nad Trbovljami), a na žalost nisva nikoli tega realizirala. Nekaj let kasneje sem šel peš iz Zagorja proti Planini – tudi njemu v spomin.

Zapis mojega pradedka v seznamu partizanov Kozjanskega odreda.

Vrnimo se k Jelševarjem. Tudi za ta članek sem pogledal potomce Jurija Jelševarja in Jere Gerbič – mojih 5xprastaršev. Do tega trenutka imamo v projektu Družinsko drevo Zagorje ob Savi popisanih kar 503 njunih potomcev z 90 različnimi priimki. Poleg priimka Jelševar po številu popisanih izstopajo še Bokal, Hribar, Zupan, Guna in Juvan.

Levo: predlog zastave in grba za priimek Jelševar (©uocepek.si); desno: do sedaj popisani priimki potomcev Jurija Jelševarja.

Tudi tokrat nisem mogel mimo grafičnega oblikovanja grba in zastave. Grbi z jelšo so precej razširjeni, zato sem se odločil, da bom za heraldični motiv vzel modrega jelševarja – hrošča (ger. der Blauer Erlenblattkäfer ). Zakaj moder? Modra je tudi ena izmed tistih barv, ki bi jo takoj povezal z atadrajem. Njemu v spomin in vsem varuhom jelše.

Kaj pa vi znate povedati o svojih prednikih?

Literatura:
[1] Koštial, Ivan (1906). Rodbinski priimki iz rastlinskih imen. Dom in svet (Ljubljana), letnik 19, številka 8.
[2] Snoj, Marko (2016). Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 19. 4. 2021.
[3] Pleteršnik, Maks. Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2021.
[4] Teropšič, Tomaž (1993). Kozjanski odred 2. knjiga. Založba obzorja Maribor, Maribor.