Priimek Lebar

S priimkom Lebar sem povezan preko moje prababice Frančiške Lebar, čeprav se je v resnici rodila z drugim priimkom. Več v nadaljevanju.

Priimek Lebar si deli 993 oseb in je na 174. mestu pogostosti v Sloveniji. Največ Lebarjev živi na Pomurskem, nato sledi Osrednjaslovenska regija. Zasavje je peta regija po vrsti, v kateri živi največ Lebarjev, in sicer jih je 76.

Priimek Lebar po statističnih regijah (vir: https://www.stat.si/)

Če pogledamo v Frana, bogastvo slovenskih slovarjev in leksikonov, bomo v Slovarju jezika Janeza Svetokriškega [1] našli besedo lebar, ki naj bi bila sopomenka besede požrešnež. Tako obstaja tudi pridevnik “lebarski”, kar pomeni “požrešen”. Slovensko-latinski slovar [2] pa besedo lebar povezuje z besedo asotus, ki pomeni nekoga, ki je razuzdan. V omenjenem slovarju pa so sopomenke besede lebar besede pijanec, nesnažnik, zadevavec.

Domačija Pirnat, rojstna hiša mojega starega očeta Jožefa Štrajharja (vir: Jožef Štrajhar).

Uvodoma sem povedal, da je priimek povezan z mojo prababico Frančiško Lebar (poročeno Štrajhar), Pirnatovo mamo. Ljudje v Jesenovem (v okolici Čemšenika) so jo namreč poznali po imenu Pirnatova mama, saj je bilo tako hišno ime. Sam pa sem jo klical babi hribovska. Sicer nisem prepričan, iz kje izvira takšen vzdevek, ampak sem kot otrok točno vedel za koga gre, ko so mi povedali, da bo prišla na obisk babi hribovska. Vedno, ko je obiskala moje stare starše, je pustila kakšno sladkarijo – najpogosteje žvečilke. Sicer se ne spomnim veliko skupnih trenutkov – večinoma so potekala srečanja, ko je bila na obisku pri starih starših. Le en spomin imam, da sem preživel nekaj trenutkov sam z njo, ko me je pazila pri starih starših, saj je takrat stara mama še hodila v službo. Čeprav je že skoraj 20 let ni več med nami, se še vedno spominjam njene podobe in njenega glasu.

Moja prababica Frančiška Lebar, Pirnatova mama – levo babi hribovska v njenih otroških letih (vir: Ana Flere, rojena Štrajhar ), desno pa na sliki skupaj z menoj (vir: Uroš Ocepek).

Hišno ime Pirnat se omenja tudi v Franciscejskem katastru [3], v katerem je zapisan Anton Lebar (Pirnat), prababičin domnevni pradedek. Zakaj domnevni? Verjetno večina sorodnikov/potomcev Frančiške Lebar ne ve, da se je Frančiška rodila kot zunajzakonski otrok Katarine Vran. Šele pet let kasneje, se je Frančišek Lebar poročil s Katarino Vran in takrat tudi pozakonil mojo prababico. Pozakoniti otroka je nekoč pomenilo: (1) priznati otroka za svojega oziroma (2) posvojiti otroka in mu dati svoj priimek. Zato je lahko tudi vprašljivo, ali je zapisan rodovnik enak biološkemu. Danes lahko z večjo verjetnostjo trdimo, da je bil res njen biološki oče (obstaja možnost, da bi bil lahko tudi njen stric). Zakaj tako trdim? Preprosto – z analizo DNK, ki sem jo opravil skupaj z materjo in starim očetom Jožefom Štrajharjem, smo našli z DNK potrjene sorodnike. Povezujejo nas stari starši Franca Lebarja, očeta moje prababice. Še en dokaz, kako lahko z dobrim rodoslovnim popisom prednikov in opravljeno analizo DNK rešimo uganke, ki jih pred 10 in več leti ne bi mogli razrešiti.

Levo: družina Lebar. Na sliki prapradedek Frančišek Lebar in praprababica Katarina Vran z otrokoma – moja prababica Frančiška Lebar in njen brat Frančišek Lebar – Juda. (vir: Ana Flere, rojena Štrajhar) Desno: Prastric Frančišek Lebar – Juda (vir: Alojzija Murn, rojena Bukovšek).

Verjamem, da večina potomcev Frančiške Lebar ni vedela podatka, da se je rodila kot Frančiška Vran. Morda tudi zato, ker vnuki Franca Lebarja svojega dedka niso poznali. Iz čemšeniške knjige duš (statusa animaruma) namreč izvemo, da je moj prapradedek “prešuštvoval” z deklo Maček in tudi z njo pobegnil. Praprababica Katarina Vran je torej bila mati samohranilka. Po pripovedovanjih mojega starega očeta, ki svojo staro mamo Katarino še danes kuje v zvezde, je morala biti 2xprababica močna, inteligentna in razgledana ženska. Med drugim je tudi s svojim znanjem nemščine marsikdaj preprečila (Zasavčani bi rekli, “da se je znajdla”), da se niso Nemci znašli nad njimi v času velike vojne, saj sta bila pri hiši dva, ki sta bila v partizanih – njen sin in njen zet.

Izsek iz knjige o Šlandrovi brigadi [4] – omenjen je moj prastric Frančišek Lebar – Juda.

Na zgornji družinski sliki lahko poleg staršev babi hribovske vidite tudi njenega brata Frančiška Lebarja – Judo, ki je leta 1944 padel v bojih v Spodnjem Zalogu pri Cerkljah. Pretresljiv dogodek je natančno opisan v knjigi Šlandrova brigada [4]. V knjigi je zapisano, da so prastrica pokopali na pokopališču ob cerkvi Sv. Urha. Nekaj let po smrti so njegove posmrtne ostanke prenesli in ga pokopali v Čemšeniku, kjer je sedaj pokopan skupaj s svojo materjo Katarino Vran, sestro in svakom (mojima prastaršema).

Moja direktna linija vse do 6x-pradedka Jakoba Lebarja, ki jo je popisala ga. Nada Brezovar.

Zgoraj je vidna moja direktna linija do mojega 6xpradedka Jakoba Lebarja poročenega z Agnes Tekstor. Do tega trenutka imamo zabeleženih 286 njunih potomcev. Poleg priimka Lebar po številu popisanih potomcev izstopajo še priimki Andrejka, Barlič, Uran, Štrajhar in Novak.

Levo: predlog zastave in grba za priimek Lebar (©uocepek.si); desno: do sedaj popisani priimki potomcev Jakoba Lebarja.

Kakor ste že navajeni, za konec sledi še predstavitev predloga grba in zastave. Glede na barvno kombinacijo grb zagotovo izstopa, če ga primerjate z ostalimi grbi prednikov, ki sem jih izdelal. Pri oblikovanju grba sem iskal referenco na pomen priimka: lebar = požrešen. Če pobrskamo po slovenskem jeziku, bomo našli besedno zvezo “biti požrešen kot volk”, zato je bila prva ideja, da bosta bila na grbu upodobljena dva volka, ki se borita za prevlado – bitka med dobrim in zlim. Heraldični prizor je oblikovan tudi v spomin na pokojnega prastrica.

Kaj pa vi znate povedati o svojih prednikih?

Literatura:
[1] Snoj, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2021.
[2] Stabej, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec – Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2021.
[3] SI AS 176 Franciscejski kataster za Kranjsko, 1823-1869 (Fond/zbirka), http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=23253, dostop 27. 4. 2021.
[4] Stiplovšek, Miroslav (1971). Šlandrova brigada. Partizanska knjiga, Ljubljana.